804 Prvi zapis o Piranskih solinah - Placito di Risano v zvezi z razpravo poslancev Karla Velikega v Rižani o Paških solinah. V Piranu je bilo v tistem času več manjših solin v lasti samostanov.
933 Vzhodnoprimorska mesta podpišejo dogovor o obvezni prodaji soli Beneški republiki. Le-ta je v boju za ekonomsko prevlado v Sredozemlju uničevala soline na zahodu, v Istri in na severu Jadrana pa je, da bi zadržala svoj vpliv, mestnim občinam postopoma omogočila celo delno neodvisnost v pridobivanju soli.
1358 Da bi povečali ekonomski učinek pridobivanja soli, v Piranu modernizirajo postopek po zgledu Paških solin. Le-te so dajale belo sol, pridelano na podlagi iz sadre, z mikrobiološkimi elementi, ki so sestavljali t. i. petolo.
1460 V novem valu rušenja solin po Sredozemlju, s katerim so Benečani spet hoteli okrepiti svojo moč, ostanejo Piranske soline nedotaknjene, zato postanejo največje in najbolj pomembne na severovzhodu Jadrana oz. v Beneški republiki. Z znatnimi mestnimi prihodki Pirančani izvedejo velika infrastrukturna dela v solinah. Konec 14. stoletja začnejo graditi bazene pravilnih oblik z zaporednim vrstnim redom izparilnih in kristalizacijskih površin. Sledi skoraj 300 let dolga zlata doba Piranskih solin, ki jo motijo le naravne nesreče in stihijska želja posameznikov po bogatenju.
1797 Beneška republika propade, istrske soline preidejo pod avstrijsko upravo.
1814 Avstro-Ogrska monarhija razglasi sol za državni monopol.
1903 Avstrijska vlada odkupi solinske fonde od malih lastnikov in začne inetnzivnejše gospodariti, da bi premagala konkurenco sicilijanskih solin. Vpelje uporabo beaumejevega aerometra in utrjuje obrambne nasipe. Na Leri več kristalizacijskih bazenov združi v enega večjega v središču solin, obkroženega z bazeni različnih stopenj izparevanja. Uvede pobiranje soli na 7 do 8 dni (kar je bilo pozneje spet opuščeno in znova uvedeno dnevno pobiranje soli) in odvoz soli s samokolnicami.
1918 Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije Piranske soline prevzame Italija. Znova jih rekonstruira, kar pozitivno vpliva na kakovost in količino pridelane soli.
1945 Čas Svobodnega tržaškega ozemlja in dobrih sezon z visokimi izkoristki solin.
1957 V Socialistični federativni republiki Jugoslaviji Piranske soline dogradijo v smislu zadnje rekonstrukcije. Preusmerijo tudi reko Dragonjo - združijo jo s potokom sv. Odorika, da bi zaustavili njeno poplavljanje. Kljub obilici delovne sile in ugodnega vremena, ki bi omogočala ekonomski uspeh, saj rekordna letina obsega kar 40.000 ton soli, pa je širši interes usmerjen v rudnike soli.
1960 Nastane idejni projekt rekonstrukcije Piranskih solin za industrijsko pridobivanje soli. Dovoljenje za izkoriščanje mineralnih surovin na Fontaniggah, Leri, Fazanu in v Strunjanu pridobi podjetje Piranske soline iz Portoroža. Leto dni kasneje pa še za trajno uporabo zemljišč in stavb v družbeni lastnini na tem območju.
1967 Podjetje Piranske soline se združi z Drogo Portorož.
1968 Zaradi prevelikih proizvodnih in vzdrževalnih stroškov se trajno ukine pridobivanje soli v sektorjih Fontanigge in Fazan (v Luciji).
1976 Začetek desetletja, v katerem nastajajo študije, se dograduje infrastruktura ter izvajajo ekonomski ukrepi za povečanje izkoristka solin, toda brez večjega uspeha.
1988 Ustanovljeno je podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o., hčerinsko podjetje Droge Portorož.
1990 Občinski odlok o razglasitvi krajinskih parkov Sečoveljske in Strunjanske soline.
1992 V Aktu o notifikaciji nasledstva Republike Slovenije glede konvencij, ki jih je ratificirala bivša država, so Sečoveljske soline vključene v seznam mokrišč mednarodnega pomena pod okriljem Ramsarske konvencije.
1993 Občinski izvršni svet v resoluciji o pomenu Krajinskega parka Sečoveljske soline izrazi interes, da Droga Portorož upravlja krajinski park in je nosilec proizvodnje soli na tem območju. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih pa v solinah opredeljuje tudi prostor za razvoj marikulture in zdraviliškega turizma.
1999 Droga Portorož na podlagi zakona o ohranjanju narave izloči pridelavo soli v podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o..
2000 SOLINE Pridelava soli d. o. o. se prijavi na razpis za upravljalca Krajinskega parka Sečoveljske soline in postane njegov skrbnik.
2001 Vlada Republike Slovenije sprejme Uredbo o Krajinskem parku Sečoveljske soline z namenom, da zavaruje območje naravne vrednote in ohrani biotsko raznovrstnost tipičnega solinskega ekosistema.
2002 Podjetje SOLINE Pridelava soli d. o. o. postane last družbe Mobitel d.d..
2003 Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je 12.7.2003 s podjetjem SOLINE Pridelava soli d.o.o. v Sečoveljskih solinah podpisalo koncesijo za 20 - letno upravljanje s Krajinskim parkom Sečoveljske soline. Sečoveljske soline so z vstopom v EU izpolnile merila za razglasitev območja posebej varovanega območja NATURA 2000. Območja NATURA 2000 so določena na podlagi direktive o pticah (Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic) - SPA območja, in direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) - pSCI območja.
2004 Vlada je dne 30.4.2004 območja NATURA 2000 potrdila z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.49/04 in Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Uradni list RS, št.110/04. Razglasitev območja NATURA 2000 je izredno pomembna, saj država s tem skrbi, da se takšna območja ustrezno ohranjajo in varujejo.
