Ko govorimo o Sečoveljskih solinah, najprej pomislimo na sol.
Na bele kristale, ki jih že stoletja oblikujejo morje, sonce, veter in delo solinarjev. Na tradicionalno pridelavo, ki se je v Sečoveljskih solinah ohranila do danes in še vedno poteka na petoli – posebni biosedimentni plasti na dnu kristalizacijskih bazenov.
Toda pot do belih kristalov zaznamujejo tudi drugi elementi, katerih zgodba se ne konča v trenutku, ko sol kristalizira.
Če je slanica tisti medij, ki omogoča kristalizacijo soli in ji zato pravimo matična voda, ima solinsko blato prav tako posebno mesto. Najprej sodeluje pri ustvarjanju pogojev za tradicionalno pridelavo soli, nato pa svojo zgodbo, tako kot slanica, nadaljuje tudi zunaj solinskih bazenov.
Solinsko blato
kot del tradicionalnega solinarstva
V Sečoveljskih solinah solinsko blato ni stranski produkt, temveč pomemben del solinarskega okolja.
Solinsko blato sodeluje tudi pri oblikovanju in vzdrževanju nasipov, bazenov ter zapornic, ki omogočajo nadzor pretoka vode skozi soline. Je material, ki že stoletja pomaga oblikovati prostor in ustvarjati pogoje za tradicionalno pridelavo soli.
Čeprav ga obiskovalci solin pogosto niti ne opazijo, je v resnici eden od tihih gradnikov celotnega solinarskega ekosistema.
Vsako pomlad ga solinarji uporabljajo pri konciranju - obnovi petole, posebne biosedimentne plasti, ki predstavlja eno največjih posebnosti tradicionalne pridelave soli v severnem Jadranu. Takrat dno kristalizacijskih bazenov premažejo s tanko plastjo solinskega blata in s tem spodbudijo razvoj ter obnovo petole za novo sezono.
Ravno sedaj, v času priprav na novo sezono kristalizacije solinarji s svežim solinskim blatom obnavljajo tudi poti med kristalizacijskimi bazeni. Blato nanašajo v tankih plasteh in ga s pomočjo palotov, tradicionalnih lesenih orodij, večkrat utrjujejo, oblikujejo in zalivajo. Tako nastane čvrsta in prijetna površina, po kateri bodo skozi sezono hodili med pobiranjem soli in solnega cveta. Hkrati takšne poti pomagajo zmanjševati prašenje in prispevajo k ohranjanju čistosti kristalizacijskih bazenov.
Ko blato začne svojo drugo zgodbo
Vloga solinskega blata se s soljo ne konča.
Del blata, ki zori v stiku s slanico, skozi čas postopoma razvija lastnosti, zaradi katerih ga danes uvrščamo med solinske peloide.
Peloid je naravno zorelo blato, sestavljeno iz mineralnih in organskih snovi ter mineralne, morske ali slane vode, ki se zaradi svojih lastnosti uporablja v zdraviliški dejavnosti, talasoterapiji in kozmetiki.
Prav proces zorenja predstavlja eno ključnih razlik med navadnim morskim blatom in solinskim peloidom. V stiku s slanico, mineralno bogato matično vodo, potekajo številni naravni procesi, ki vplivajo na njegovo sestavo in značaj.
Če je v solinah primarna vloga solinskega blata podpora tradicionalni pridelavi soli, človek njegove posebnosti že stoletja prepoznava tudi v talasoterapiji in negi telesa.
Od solin do nege kože
Naravni dejavniki Sečoveljskih solin že dolgo presegajo meje solinarske dejavnosti.
Že benediktinci so prepoznavali posebnosti morske vode, slanice in solinskega blata. Kasneje so prav ti naravni produkti pomembno prispevali k razvoju zdraviliške tradicije na območju današnjega Portoroža.
Danes se ta zgodba nadaljuje v Thalasso Spa Lepa Vida, kjer obiskovalci spoznavajo naravne produkte, ki nastajajo v solinah. Med njimi ima posebno mesto prav solinsko blato, ki je del različnih negovalnih in sprostitvenih ritualov.
Thalasso Spa Lepa Vida je z letošnjim junijem ponovno odprla vrata nove sezone. Med solinskimi bazeni Krajinskega parka Sečoveljske soline obiskovalcem tudi letos ponuja edinstvena doživetja, ki temeljijo na naravnih produktih solin – slanici, solinskem blatu in soli.
S svojo bogato mineralno sestavo je solinsko blato eden najbolj prepoznavnih naravnih dejavnikov talasoterapije v Sečoveljskih solinah in okolici. Njegova zgodba pa se ne konča samo pri oblogah.
Solinsko blato v kozmetiki Lepa Vida
Naravni produkti Sečoveljskih solin so tudi temelj kozmetične linije Lepa Vida.
Solinsko blato tako najdemo v maskah za obraz, trdem milu za obraz, trdih šamponih za lase in drugih izdelkih za nego kože ter las.
Zanimanje za solinsko blato danes ne temelji le na tradiciji, temveč tudi na sodobnem raziskovanju njegovih lastnosti.
Leta 2024 je bila na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani izvedena raziskava, ki je spremljala vpliv solinskega blata na izbrane parametre kože. Spremljanje skupine prostovoljk je pokazalo izboljšanje navlaženosti kože, boljšo kožno bariero, večjo gladkost ter bolj uravnoteženo izločanje sebuma. Udeleženke so poročale tudi o prijetnejšem občutku na koži in izboljšani splošni kakovosti kože.
Med izdelki posebej izstopa Encimski piling za obraz s solinskim blatom, izdelek meseca junija. Vsebuje kar 10 % solinskega blata iz Sečoveljskih solin. Tradicionalno sestavino dopolnjujejo sadni encimi, kaolin, azelaična kislina, izvleček azijskega vodnega popnjaka ter vitamin C. Vse do konca junija je na voljo ugodneje.
Solinsko blato
kot del zgodbe Piranskih solin
Če je Piranska sol najbolj prepoznaven simbol Sečoveljskih solin, je solinsko blato eden njihovih manj opaznih, a nič manj pomembnih gradnikov.
Najprej sodeluje pri ohranjanju petole in ustvarjanju osnovnih pogojev tradicionalne pridelave soli. Nato skozi zorenje v slanici razvije lastnosti, zaradi katerih ga človek že stoletja uporablja tudi pri negi telesa.
Solinsko blato ni zgolj del tradicionalne pridelave soli ali sestavina kozmetičnega izdelka. Je del zgodbe Piranskih solin, ravno tako kot sta sol in slanica. Del žive dediščine Sečoveljskih solin, kjer se narava, znanje in tradicija že stoletja prepletajo v edinstveno celoto.
